Ozaveščenost mladih o preventivi za zmanjševanje raka dojke

Uvod: Rak dojke je najpogostejša oblika raka pri ženskah v Sloveniji. Vsaka sprememba še ni nujno maligna, vseeno pa je pomembno, da odreagiramo hitro in se posvetujemo s strokovnjaki, saj zgodnje odkritje bolezni vodi k lažjemu in hitrejšemu zdravljenju. Menimo, da bi se lahko pojavnost raka dojke...

Full description

Bibliographic Details
Main Authors: Gromilić, Ajla, Hribar, Petra
Other Authors: Starc, Tina
Format: Bachelor Thesis
Language:Slovenian
Published: A. Gromilić 2022
Subjects:
rak
Online Access:https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=137152
https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=157015&dn=
https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/110389763
https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-137152
Description
Summary:Uvod: Rak dojke je najpogostejša oblika raka pri ženskah v Sloveniji. Vsaka sprememba še ni nujno maligna, vseeno pa je pomembno, da odreagiramo hitro in se posvetujemo s strokovnjaki, saj zgodnje odkritje bolezni vodi k lažjemu in hitrejšemu zdravljenju. Menimo, da bi se lahko pojavnost raka dojke zmanjšala, če bi v sami mladosti začeli s primerno preventivo in ozaveščanjem ter bi iz vsakdanjega življenja v največji možni meri izključili rizične faktorje. Namen: Namen diplomskega dela je bil s pomočjo spletne ankete ugotoviti, kakšna je splošna seznanjenost mladih ljudi o preventivi raka dojke, torej njihovo znanje o dejavnikih, ki vplivajo na nastanek te bolezni. Izvedli smo primerjavo v ravni ozaveščenosti med srednješolsko in višješolsko izobrazbo. Metode dela: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov – teoretičnega in empiričnega. Prvi temelji na deskriptivni metodi s pregledom domače in tuje literature, drugi del pa predstavlja kvantitativni pristop, natančneje metodo spraševanja oziroma anketo, ki smo jo izvedli preko spleta s spletnim programom 1KA. Anketni vprašalnik je sestavljen iz 24 vprašanj zaprtega tipa. Za primerjavo v ozaveščenosti o preventivi raka dojke smo si za vzorec izbrali dijake 4. letnika SZŠLJ in študente zaključnih 3. letnikov vseh programov na UL ZF, z izjemo sanitarnega inženirstva, kjer je zadnji v dodiplomskem študiju 4. letnik. Rezultati: Iz odgovorov anketirancev na splošno ugotavljamo, da večina mladih (> 50 %) pozna in se zaveda dejavnikov, ki pripomorejo k nastanku raka dojke. Razprava in zaključek: Rezultate diplomskega dela dojemamo kot pomembno izhodišče za prikaz posplošenega znanja mladih bodočih zdravstvenih delavcev o raku dojke in dejavnikih, ki nanj vplivajo. Zavedati se namreč moramo, da so te teme del življenja in ne samo del izobraževanja za bodoči poklic. Zanimivo in uporabno bi bilo raziskavo razširiti na več zdravstvenih fakultet in srednjih zdravstvenih šol, saj bi tako dobili večji vpogled v dejansko stanje ozaveščenosti mladih in bi tako izboljšali ...