Jezikovno vprašanje v sodobnem romanu na avstrijskem Koroškem
Diplomsko delo obravnava jezikovno vprašanje, odnos med slovenščino in nemščino, v treh sodobnih romanih na avstrijskem Koroškem: v Angelu pozabe Maje Haderlap, Poizvedovanju za imenom Florjana Lipuša in Še vedno viharju Petra Handkeja. Dela so časovno umeščena v čas med drugo svetovno vojno, nekaj...
| Main Author: | |
|---|---|
| Other Authors: | , |
| Format: | Bachelor Thesis |
| Language: | Slovenian |
| Published: |
M. Podlogar
2020
|
| Subjects: | |
| Online Access: | https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120479 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=135276&dn= |
| Summary: | Diplomsko delo obravnava jezikovno vprašanje, odnos med slovenščino in nemščino, v treh sodobnih romanih na avstrijskem Koroškem: v Angelu pozabe Maje Haderlap, Poizvedovanju za imenom Florjana Lipuša in Še vedno viharju Petra Handkeja. Dela so časovno umeščena v čas med drugo svetovno vojno, nekaj let pred njo in po njej. Tematizirajo takratno asimilacijo, germanizacijo, nasilje nad Slovenci in zatiranje slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. To se je začelo že v času širjenja velikonemške ideje, končalo pa se ni po drugi svetovni vojni, temveč se je nadaljevalo še dolga leta. Avtorji so odgovor na osebno jezikovno vprašanje iskali tudi sami, v vseh delih je zaznati avtobiografsko podlago, zato se diplomsko delo na kratko posveti biografiji avtorjev in njihovim lastnim pogledom na jezikovno problematiko. V obravnavanih romanih se jezikovno vprašanje pojavi tako na slogovni in jezikovni kot tudi na zgodbeni ravni. Na slogovni in jezikovni ravni vsa dela na najrazličnejše načine izpostavljajo jezik. Maja Haderlap in Peter Handke v nemško pisano besedilo vpletata številne slovenske besede in povedi, Florjan Lipuš pa svoje slovensko pisano besedilo preoblikuje, lirizira in vanj vpleta številna slogovna sredstva, da tudi tako pride jezik do izraza. Na ravni zgodbe je med deli zaznati določene stične točke. V vseh romanih se pri obravnavi jezikovnega vprašanja pojavljajo ljubezen in sovraštvo do jezika, zatiranje jezika, problematika izbire jezika in problematika opuščanja maternega jezika. Jezik nastopa kot razlog za razdor družin in kot sredstvo izdaje, izpostavljena je tudi neodločnost Slovencev pri ohranjanju lastnega jezika. The diploma thesis discusses the linguistic question, the relation between the Slovene and German languages, in three modern novels from the Austrian Carinthia region: Maja Haderlap's Angel pozabe, Florjan Lipuš's Poizvedovanje za imenom and Peter Handke's Še vedno vihar. The novels take place a few years before, during and after the Second World War. They discuss assimilation, Germanization, violence against Slovenians, and Slovene language repression in the Austrian Carinthia region. This has started with the expansion of the idea of a Greater Germany and did not end after the Second World War, but has continued in the years that followed. As the authors themselves have been searching for the answers to the linguistic question, the thesis discusses the authors' biographies and their own perspectives on the linguistic problem. The linguistic question in the novels is addressed through style, the language chosen and also through the plot. On the stylistic level the authors emphasize language in different ways. Maja Haderlap and Peter Handke wrote their novels in German, but they included numerous words in Slovene. Florjan Lipuš wrote his novel in Slovene, but he emphasized the role of the Slovene language with his poetic style. As for the plot, there are some similarities between the themes they discuss. All of the novels discuss love and hatred for language, the repression of language, the problem of abandoning language and the problem of choosing language. Language also acts as a family destroyer and a means of betrayal, and the authors also highlight the indecisiveness of Slovenians in maintaining their language. |
|---|