Vpliv interpretativnega branja na empatijo učencev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja

• Main Author: Lazić, Karmen
• Other Authors: Blažič, Milena
• Format: Master Thesis
• Language: Slovenian
• Published: K. Lazić 2018
• Subjects: pravljica; problemska tematika; interpretativno branje; reading; primary education; empathy; branje; osnovnošolski pouk; empatija; info:eu-repo/classification/udc/373.3:028(043.2); sami
• Online Access: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102071; https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=112363&dn=; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/12052297?lang=sl

Branje in poslušanje pravljic pripomoreta k osebnostnemu, čustvenemu in moralnemu razvoju otroka in sta pomembna pri vzgojno-izobraževalnem delu v osnovni šoli. Veliko avtorjev v svojih delih, namenjenih tudi mlajšim bralcem, uporablja problemske teme, ki spodbujajo problemsko-ustvarjalni pouk. Učitelji z uporabo pravljic pri pouku spodbujajo empatijo pri učencih in tako omogočajo dobre medosebne odnose ter boljše razumevanje lastnega življenja. Teoretični del magistrske naloge obsega čustvene značilnosti učencev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja in vpliv pravljic na empatijo otrok ter njen pomen za njihov nadaljnji razvoj. V teoretičnem delu predstavljam tudi različne definicije pravljic, klasifikacijo pravljice ter teoretične pristope pri njeni obravnavi. Prav tako se v delu osredotočam na interpretativno branje pravljic s problemsko tematiko in njegov vpliv na čustveni in socialni razvoj učencev. V empiričnem delu sem z izvedbo problemsko-ustvarjalnega pouka in opazovanjem ter ocenjevanjem otrok želela ugotoviti socialno-čustvene značilnosti otrok in kako interpretativno branje ter poslušanje pravljic Deklica brez rok, Sirotica in Te že vidim, te že vidim!, katerih avtorica je Anja Štefan, vplivata na empatijo otrok. V raziskavi so vzorec predstavljale skupina učencev prvega razreda (N = 22), skupina učencev drugega razreda (N = 23) in skupina učencev tretjega razreda (N = 29). Problemsko-ustvarjalni pouk je vključeval različne dejavnosti, s katerimi sem spodbujala empatijo pri učencih in opazovala njihova čustva in vedenje ob tem. Dejavnosti so bile učencem zanimive, saj so bile drugačne in so bili lahko sami aktivnejši pri pouku. Največ navdušenja so pokazali ob uvodnih motivacijah in dramatizaciji. Med prvim delom prebrane pravljice so pri učencih zaradi žalostnega in nenavadnega konca prevladovala neprijetna čustva, ki so se po koncu pravljice spremenila v prijetnejša. Največji napredek na področju strpnosti in empatije do vrstnikov je bil viden v tretjem razredu. Večina učencev je napredovala pri izražanju čustev in empatiji, a je vseeno bilo nekaj učencev, ki bi za vidnejši napredek potrebovali več časa. Z izvedeno raziskavo smo pripomogli k izboljšanju uporabe interpretativnega branja pravljic s problemsko tematiko in s tem spodbudili empatijo učencev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Fairy-tale reading and listening helps with child’s personal, emotional, and moral development and is important for educational work in primary school. Many authors in their works, which are intended for younger readers, use problem topics that encourage creative lessons. Teachers encourage pupils’ empathy and consequently enable good interpersonal relations and better life understanding by using fairy-tales in class. The theoretical part of my master’s thesis includes emotional characteristics of pupils during the first three years of primary school, fairy-tale influence on children’s empathy and its importance for their further development. I present different fairy-tale definitions, fairy-tale classification and theoretical approaches to it in the theoretical part. In the thesis I also focus on interpretative reading of fairy-tales with problem topics and its effect on pupils’ emotional and social development. In the empirical part of my thesis I wanted to find out about socially-emotional characteristics of children and how children’s empathy is influenced by interpretative reading and listening of the following fairy-tales: Deklica brez rok, Sirotica and Te že vidim, te že vidim! whose author is Anja Štefan. To achieve findings, I performed creative lessons based on problem topics and I observed and assessed children. The research included a group of first grade pupils (N = 22), a group of second grade pupils (N = 23), and a group of third grade pupils (N = 29). The creative lessons based on problem topics included different activities, encouraging pupils’ empathy. I also observed their feelings and behaviour during activities. Pupils found the activities interesting, since they were different and demanded more action in class. They were most enthusiastic about the introductory motivations and dramatization. A sad and unusual end during the first part of a fairy-tale caused uncomfortable feelings of pupils. However, after the end of a fairy-tale, they turned into more pleasant feelings. The biggest tolerance and empathy improvement was observed in the third grade. Most pupils improved at showing feelings and empathy. Nevertheless, some pupils would still need more time for an obvious improvement. With this research, we helped to improve the interpretative reading of fairy-tales with problem topics. Consequently, we encouraged empathy of pupils of the first three grades of the primary school.