Das dynastische Denken in der Historia Augusta

Idealno nasledovanje vladarjev, ki ga indirektno zagovarja Historia Augusta, ni dinastično nasledstvo. Misel pisca je logična, posebej ker je bil naklonjen senatu. Ta je namreč smatral volitev vladarjev za svojo nesporno in samo po sebi umevno pravico. Hkrati pa si je bil pisec dela Historia Augusta...

Full description

Bibliographic Details
Main Author: Burian, Jan
Format: Article in Journal/Newspaper
Language:Slovenian
Published: ZRC SAZU, Založba ZRC 1977
Subjects:
Online Access:https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/9609
id fttriple:oai:gotriple.eu:oai:ojs.zrc-sazu.si:article/9609
record_format openpolar
spelling fttriple:oai:gotriple.eu:oai:ojs.zrc-sazu.si:article/9609 2023-05-15T18:13:24+02:00 Das dynastische Denken in der Historia Augusta Dinastično mišljenje v delu Historia Augusta Dinastic thinking in Historia Augusta Burian, Jan 1977-02-17 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/9609 sl slv ZRC SAZU, Založba ZRC https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/9609 lic_creative-commons Arheološki vestnik; Vol. 28 (1977): ARHEOLOŠKI VESTNIK Arheološki vestnik; Letn. 28 (1977): ARHEOLOŠKI VESTNIK 0570-8966 1581-1204 scipo phil Journal Article https://vocabularies.coar-repositories.org/resource_types/c_6501/ 1977 fttriple 2023-01-22T18:04:48Z Idealno nasledovanje vladarjev, ki ga indirektno zagovarja Historia Augusta, ni dinastično nasledstvo. Misel pisca je logična, posebej ker je bil naklonjen senatu. Ta je namreč smatral volitev vladarjev za svojo nesporno in samo po sebi umevno pravico. Hkrati pa si je bil pisec dela Historia Augusta na jasnem, da je zaradi pohlepa po oblasti nemogoče odstraniti iz političnega življenja dinastično misel in tudi ne zahteve vojske po umeščanju vladarja. Pisec zahteva, da ima senat aktivno udeležbo pri volitvi vladarja, kajti zgolj senat lahko zagotovi, da bi oba principa ne bila zlorabljena. Historia Augusta interpretira dinastični princip v bistvu kot prakso, da senat iz svojih vrst in neodvisno izvoli vladarja, ne da bi mu hkrati dodelil pravico, da to oblast avtomatično prenese na sina ali drugega sorodnika. Senat sam in vodilne osebnosti, izvirajoče iz plemenitih senatskih rodbin, morajo odločiti, ali naj bo nov vladar izvoljen po dinastični poti ali naj raje odločajo tehnokratske in vojaške sposobnosti. Nepotrebno je dokazovati, da ni bilo nikakih izgledov, da bi se v pozno antični družbi, v kateri je igrala vojaška oblast odločilno notranje politično vlogo, ta naziranja uveljavila. Take utopične ideje so spričevale zgolj brezizgleden položaj tistih slojev, katerih interese je delo Historia Augusta skušalo braniti, in to so bili starorimsko nastrojeni senatorski sloji v metropoli sami. Ideal pursuit by Historia Augusta is not a dynamic succession. The pisco’s thought is logical, especially because he was favoured by the Senate. In fact, he treated the elections of the rulers as an undisputed and self-evident right. At the same time, the writer of the work of Historia August was clear that it was impossible to remove him from political life from political life, nor the demands of the army to place the ruler. The writer requests that the Senate be actively involved in the election of the rule, since only the Senate can ensure that both principles are not abused. Historia Augusta interprets the dinastic ... Article in Journal/Newspaper sami Unknown Augusta ENVELOPE(163.100,163.100,-84.800,-84.800)
institution Open Polar
collection Unknown
op_collection_id fttriple
language Slovenian
topic scipo
phil
spellingShingle scipo
phil
Burian, Jan
Das dynastische Denken in der Historia Augusta
topic_facet scipo
phil
description Idealno nasledovanje vladarjev, ki ga indirektno zagovarja Historia Augusta, ni dinastično nasledstvo. Misel pisca je logična, posebej ker je bil naklonjen senatu. Ta je namreč smatral volitev vladarjev za svojo nesporno in samo po sebi umevno pravico. Hkrati pa si je bil pisec dela Historia Augusta na jasnem, da je zaradi pohlepa po oblasti nemogoče odstraniti iz političnega življenja dinastično misel in tudi ne zahteve vojske po umeščanju vladarja. Pisec zahteva, da ima senat aktivno udeležbo pri volitvi vladarja, kajti zgolj senat lahko zagotovi, da bi oba principa ne bila zlorabljena. Historia Augusta interpretira dinastični princip v bistvu kot prakso, da senat iz svojih vrst in neodvisno izvoli vladarja, ne da bi mu hkrati dodelil pravico, da to oblast avtomatično prenese na sina ali drugega sorodnika. Senat sam in vodilne osebnosti, izvirajoče iz plemenitih senatskih rodbin, morajo odločiti, ali naj bo nov vladar izvoljen po dinastični poti ali naj raje odločajo tehnokratske in vojaške sposobnosti. Nepotrebno je dokazovati, da ni bilo nikakih izgledov, da bi se v pozno antični družbi, v kateri je igrala vojaška oblast odločilno notranje politično vlogo, ta naziranja uveljavila. Take utopične ideje so spričevale zgolj brezizgleden položaj tistih slojev, katerih interese je delo Historia Augusta skušalo braniti, in to so bili starorimsko nastrojeni senatorski sloji v metropoli sami. Ideal pursuit by Historia Augusta is not a dynamic succession. The pisco’s thought is logical, especially because he was favoured by the Senate. In fact, he treated the elections of the rulers as an undisputed and self-evident right. At the same time, the writer of the work of Historia August was clear that it was impossible to remove him from political life from political life, nor the demands of the army to place the ruler. The writer requests that the Senate be actively involved in the election of the rule, since only the Senate can ensure that both principles are not abused. Historia Augusta interprets the dinastic ...
format Article in Journal/Newspaper
author Burian, Jan
author_facet Burian, Jan
author_sort Burian, Jan
title Das dynastische Denken in der Historia Augusta
title_short Das dynastische Denken in der Historia Augusta
title_full Das dynastische Denken in der Historia Augusta
title_fullStr Das dynastische Denken in der Historia Augusta
title_full_unstemmed Das dynastische Denken in der Historia Augusta
title_sort das dynastische denken in der historia augusta
publisher ZRC SAZU, Založba ZRC
publishDate 1977
url https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/9609
long_lat ENVELOPE(163.100,163.100,-84.800,-84.800)
geographic Augusta
geographic_facet Augusta
genre sami
genre_facet sami
op_source Arheološki vestnik; Vol. 28 (1977): ARHEOLOŠKI VESTNIK
Arheološki vestnik; Letn. 28 (1977): ARHEOLOŠKI VESTNIK
0570-8966
1581-1204
op_relation https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/9609
op_rights lic_creative-commons
_version_ 1766185929895051264