Das dynastische Denken in der Historia Augusta
Idealno nasledovanje vladarjev, ki ga indirektno zagovarja Historia Augusta, ni dinastično nasledstvo. Misel pisca je logična, posebej ker je bil naklonjen senatu. Ta je namreč smatral volitev vladarjev za svojo nesporno in samo po sebi umevno pravico. Hkrati pa si je bil pisec dela Historia Augusta...
Main Author: | |
---|---|
Format: | Article in Journal/Newspaper |
Language: | Slovenian |
Published: |
ZRC SAZU, Založba ZRC
1977
|
Subjects: | |
Online Access: | https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/9609/8860 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/9609 |
id |
ftslacadscienart:oai:ojs.zrc-sazu.si:article/9609 |
---|---|
record_format |
openpolar |
spelling |
ftslacadscienart:oai:ojs.zrc-sazu.si:article/9609 2023-05-15T18:12:35+02:00 Das dynastische Denken in der Historia Augusta Dinastično mišljenje v delu Historia Augusta Burian, Jan 1977-02-17 application/pdf https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/9609/8860 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/9609 slv slv ZRC SAZU, Založba ZRC https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/9609 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 CC-BY-NC-SA Arheološki vestnik; Vol. 28 (1977): ARHEOLOŠKI VESTNIK Arheološki vestnik; Letn. 28 (1977): ARHEOLOŠKI VESTNIK 0570-8966 1581-1204 info:eu-repo/semantics/article info:eu-repo/semantics/publishedVersion 1977 ftslacadscienart 2022-08-11T20:10:48Z Idealno nasledovanje vladarjev, ki ga indirektno zagovarja Historia Augusta, ni dinastično nasledstvo. Misel pisca je logična, posebej ker je bil naklonjen senatu. Ta je namreč smatral volitev vladarjev za svojo nesporno in samo po sebi umevno pravico. Hkrati pa si je bil pisec dela Historia Augusta na jasnem, da je zaradi pohlepa po oblasti nemogoče odstraniti iz političnega življenja dinastično misel in tudi ne zahteve vojske po umeščanju vladarja. Pisec zahteva, da ima senat aktivno udeležbo pri volitvi vladarja, kajti zgolj senat lahko zagotovi, da bi oba principa ne bila zlorabljena. Historia Augusta interpretira dinastični princip v bistvu kot prakso, da senat iz svojih vrst in neodvisno izvoli vladarja, ne da bi mu hkrati dodelil pravico, da to oblast avtomatično prenese na sina ali drugega sorodnika. Senat sam in vodilne osebnosti, izvirajoče iz plemenitih senatskih rodbin, morajo odločiti, ali naj bo nov vladar izvoljen po dinastični poti ali naj raje odločajo tehnokratske in vojaške sposobnosti. Nepotrebno je dokazovati, da ni bilo nikakih izgledov, da bi se v pozno antični družbi, v kateri je igrala vojaška oblast odločilno notranje politično vlogo, ta naziranja uveljavila. Take utopične ideje so spričevale zgolj brezizgleden položaj tistih slojev, katerih interese je delo Historia Augusta skušalo braniti, in to so bili starorimsko nastrojeni senatorski sloji v metropoli sami. Article in Journal/Newspaper sami ZRC SAZU Publishing (Znanstvenoraziskovalni center - Slovenske akademije znanosti in umetnosti) Augusta ENVELOPE(163.100,163.100,-84.800,-84.800) |
institution |
Open Polar |
collection |
ZRC SAZU Publishing (Znanstvenoraziskovalni center - Slovenske akademije znanosti in umetnosti) |
op_collection_id |
ftslacadscienart |
language |
Slovenian |
description |
Idealno nasledovanje vladarjev, ki ga indirektno zagovarja Historia Augusta, ni dinastično nasledstvo. Misel pisca je logična, posebej ker je bil naklonjen senatu. Ta je namreč smatral volitev vladarjev za svojo nesporno in samo po sebi umevno pravico. Hkrati pa si je bil pisec dela Historia Augusta na jasnem, da je zaradi pohlepa po oblasti nemogoče odstraniti iz političnega življenja dinastično misel in tudi ne zahteve vojske po umeščanju vladarja. Pisec zahteva, da ima senat aktivno udeležbo pri volitvi vladarja, kajti zgolj senat lahko zagotovi, da bi oba principa ne bila zlorabljena. Historia Augusta interpretira dinastični princip v bistvu kot prakso, da senat iz svojih vrst in neodvisno izvoli vladarja, ne da bi mu hkrati dodelil pravico, da to oblast avtomatično prenese na sina ali drugega sorodnika. Senat sam in vodilne osebnosti, izvirajoče iz plemenitih senatskih rodbin, morajo odločiti, ali naj bo nov vladar izvoljen po dinastični poti ali naj raje odločajo tehnokratske in vojaške sposobnosti. Nepotrebno je dokazovati, da ni bilo nikakih izgledov, da bi se v pozno antični družbi, v kateri je igrala vojaška oblast odločilno notranje politično vlogo, ta naziranja uveljavila. Take utopične ideje so spričevale zgolj brezizgleden položaj tistih slojev, katerih interese je delo Historia Augusta skušalo braniti, in to so bili starorimsko nastrojeni senatorski sloji v metropoli sami. |
format |
Article in Journal/Newspaper |
author |
Burian, Jan |
spellingShingle |
Burian, Jan Das dynastische Denken in der Historia Augusta |
author_facet |
Burian, Jan |
author_sort |
Burian, Jan |
title |
Das dynastische Denken in der Historia Augusta |
title_short |
Das dynastische Denken in der Historia Augusta |
title_full |
Das dynastische Denken in der Historia Augusta |
title_fullStr |
Das dynastische Denken in der Historia Augusta |
title_full_unstemmed |
Das dynastische Denken in der Historia Augusta |
title_sort |
das dynastische denken in der historia augusta |
publisher |
ZRC SAZU, Založba ZRC |
publishDate |
1977 |
url |
https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/9609/8860 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/9609 |
long_lat |
ENVELOPE(163.100,163.100,-84.800,-84.800) |
geographic |
Augusta |
geographic_facet |
Augusta |
genre |
sami |
genre_facet |
sami |
op_source |
Arheološki vestnik; Vol. 28 (1977): ARHEOLOŠKI VESTNIK Arheološki vestnik; Letn. 28 (1977): ARHEOLOŠKI VESTNIK 0570-8966 1581-1204 |
op_relation |
https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/9609 |
op_rights |
https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 |
op_rightsnorm |
CC-BY-NC-SA |
_version_ |
1766185089794834432 |