Pogledi bolnikov in onkologov na uvajanje telemedicine v času epidemije COVID-19

Izhodišča: Pandemija koronavirusne bolezni 2019 (COVID-19) je zaradi epidemioloških ukrepov, zlasti spodbujanja fizičnega distanciranja, marsikje po svetu spodbudila uvajanje telemedicine v klinično prakso, zato smo želeli pridobiti stališča onkoloških bolnikov in zdravnikov do tovrstne obravnave v...

Full description

Bibliographic Details
Main Authors: Miha Oražem, Irena Oblak, Tanja Španić, Ivica Ratoša
Format: Article in Journal/Newspaper
Language:Slovenian
Published: Institute of Oncology Ljubljana 2020
Subjects:
Online Access:https://doaj.org/article/5a1013f9f8f0451f91e0c568df9b3be0
Description
Summary:Izhodišča: Pandemija koronavirusne bolezni 2019 (COVID-19) je zaradi epidemioloških ukrepov, zlasti spodbujanja fizičnega distanciranja, marsikje po svetu spodbudila uvajanje telemedicine v klinično prakso, zato smo želeli pridobiti stališča onkoloških bolnikov in zdravnikov do tovrstne obravnave v onkologiji. Metode: K izpolnjevanju dveh ločenih kvantitativnih vprašalnikov smo v obdobju med 27. majem in 11. junijem 2020 prek elektronske pošte ter s pomočjo Slovenskega združenja organizacij bolnikov z rakom (ONKO NET) povabili bolnike z rakom, ki so bili bodisi na aktivnem zdravljenju, bodisi na sledenju po zaključenem zdravljenju in zdravnike onkologe. Dodatno je bil v Sektorju radioterapije Onkološkega inštituta Ljubljana izveden presečni dan za bolnike med obsevanjem. Rezultati: Na spletni ali natisnjen vprašalnik za bolnike je odgovorilo 475 bolnikov, od tega 310 (65,3 %) na aktivnem onkološkem zdravljenju in 132 (27,8 %) v fazi sledenja. Skoraj polovica bolnikov (48,4 %) je kot svojo primarno diagnozo opredelilo rak dojk. Več kot desetina vseh (11,3 %) je zaradi pandemije želelo opustiti zdravniški pregled. V zasebnem življenju jih pametni telefon ali tablico uporablja 72,4 % in vsaj 30 % bolnikov bi bilo pripravljenih v bodoče pogosteje uporabljati telemedicinske storitve. Od 168 povabljenih zdravnikov jih je na vprašalnik odgovorilo 101 (60 %) in ocenilo, da bi s pomočjo telemedicine lahko opravili 21 % (0–80 %) vseh svojih storitev. Če bi se sami znašli v vlogi bolnika, bi se bila pripravljena telemedicine poslužiti dobra polovica sodelujočih (54,5 %). Zaključki: Uporaba telemedicine v onkologiji bi bila ob upoštevanju nekaterih omejitev sprejemljiva za pomemben del bolnikov in zdravnikov.