Vračanje Slovencev iz Argentine

• Main Author: Marina Lukšič-Hacin
• Format: Article in Journal/Newspaper
• Language: English; Slovenian
• Published: ZRC SAZU, Založba ZRC 2004
• Subjects: Colonies and colonization. Emigration and immigration. International migration; JV1-9480; Argentine; sami
• Online Access: https://doaj.org/article/50b51861ffae412aa45a5077d33e6cc0

Pričujoči prispevek se ukvarja predvsem z analizo situacije pri populaciji Slovencev, ki so se po letu 1990 vrnili v Slovenijo iz Argentine. V ospredju so vprašanja, povezana z glavnimi cilji in namenom raziskave o vračanju in reintegraciji Slovencev po povratku iz tujine. Raziskava je bila usmerjena v evidentiranje in proučevanje težav, s katerimi se morajo posamezniki soočati ob vračanju v Slovenijo. Cilja raziskave sta bila odkriti (sistemske) vzroke teh težav in razdelati predloge za njihovo reševanje ali odpravljanje. Drugo področje, v katero je študija usmerjena, je predstaviti, kako priseljenci percepirajo odnos slovenske države do povratnikov in njihovih potomcev. Namen je bil izdelati predloge za pripravo ustreznejšega modela reintegracijske politike države Slovenije v odnosu do Slovencev po svetu, ki se vračajo domov, in njihovih potomcev (priseljencev). Cilji raziskave predstavljajo rdečo nit pričujočega prispevka, ki se deli v problemska področja in sledijo samemu procesu preselitve kot so jo doživeli naši sogovorniki. Tako se najprej srečamo z analizo razmer ob sami preselitvi, temu pa sledijo druga področja, kot so urejanje dokumentacije, stanovanjska problematika, zaposlovanje, izobraževanje, socialni stiki in kakovost življenja. Na koncu nas prispevek seznani z rešitvami, kot jih vidijo naši sogovorniki. Prispevek se izteče v sklepno ugotovitev, da je za vodenje aktivne politike na področju povratništva najprej potrebno, da se politiki javno izjasnijo in odločijo, da je vračanje Slovencev, ki živijo po svetu, v interesu same države. Pri tem se pričakuje utemeljeno stališče, zakaj je vračanje državljanov domov ali preprečevanje intenzivnega izseljevanja (npr. beg možganov) v interesu te države. Šele takšna stališča bi omogočila oblikovanje aktivne politike in sistemske prilagoditve.