Težave z erosom
Eros sodi med »osnovne fenomene človeškega obstoja« (E. Fink) in presega območje literature, tudi njegova literarna fenomenologija pa je neobvladljivo široka. Članek v prvem delu skicira razmerje med predrefleksivno resničnostjo (Merleau-Ponty) erotičnih pojavov in njihovimi konceptualnimi in poetič...
Published in: | Keria: Studia Latina et Graeca |
---|---|
Main Author: | |
Format: | Article in Journal/Newspaper |
Language: | Greek English Latin Slovenian |
Published: |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
2022
|
Subjects: | |
Online Access: | https://doi.org/10.4312/keria.24.1.7-33 https://doaj.org/article/1d7372d3244d4342b6b431dae70c0a04 |
id |
ftdoajarticles:oai:doaj.org/article:1d7372d3244d4342b6b431dae70c0a04 |
---|---|
record_format |
openpolar |
spelling |
ftdoajarticles:oai:doaj.org/article:1d7372d3244d4342b6b431dae70c0a04 2023-05-15T18:12:45+02:00 Težave z erosom Brane Senegačnik 2022-12-01T00:00:00Z https://doi.org/10.4312/keria.24.1.7-33 https://doaj.org/article/1d7372d3244d4342b6b431dae70c0a04 EL EN LA SL gre eng lat slv University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) https://journals.uni-lj.si/keria/article/view/11946 https://doaj.org/toc/1580-0261 https://doaj.org/toc/2350-4234 doi:10.4312/keria.24.1.7-33 1580-0261 2350-4234 https://doaj.org/article/1d7372d3244d4342b6b431dae70c0a04 Keria: Studia Latina et Graeca, Vol 24, Iss 1 (2022) Eros fenomenologija pesniški žanri etika Heziod Teogonija Greek language and literature. Latin language and literature PA article 2022 ftdoajarticles https://doi.org/10.4312/keria.24.1.7-33 2023-01-22T01:37:42Z Eros sodi med »osnovne fenomene človeškega obstoja« (E. Fink) in presega območje literature, tudi njegova literarna fenomenologija pa je neobvladljivo široka. Članek v prvem delu skicira razmerje med predrefleksivno resničnostjo (Merleau-Ponty) erotičnih pojavov in njihovimi konceptualnimi in poetičnimi izrazi v literaturi arahajske in klasične dobe. Ti izrazi so močno odvisni od dinamike in oblike erotičnih izkušenj, od njihove religiozne in kulturne interpretacije (sem spada tudi vprašanje dvojnosti oziroma enotnosti Erosa in Afrodite in njunih kultov), pa tudi od žanrskih konvencij. V nadaljevanju so obravnavani trije primeri zelo različne in kompleksne etične tematizacije erosa/Erosa. Vloga Erosa v Teogoniji ni jasna: očitno pa je, da ni omejena na to, kar danes opredeljujemo kot biološki svet, temveč njegova kozmogonična moč sega tudi v anorgansko oziroma geološko realnost na eni in v kulturo na drugi strani. Eros v Sofoklovi Antigoni je poguben, kot je v tragediji običajno; v nasprotju s konvencionalnim prepričanjem, ki ga izrazi zbor, pa ni izvor krivičnega ravnanja, ampak vsaj v začetku presenetljivo deluje v svojskem soglasju z velikimi zakoni. Tudi vloga Afrodite v Sapfinem fragmentu 16 (Voigt) je bila deležna izredno različnih interpretacij: med sodobnimi, ki jo večinoma vrednotijo izrazito pozitivno, je najti tudi takšno, po kateri je erotično poželenje temelj nove (ženske) moralne subjektivitete; ne glede na utemeljenost in obranljivost takšna teza dokazuje izredno dinamičnost in kompleksnost erotičnega fenomena ne le v arhajski poeziji sami, temveč tudi in še bolj v njeni sodobni literarni in kulturološki kritiki. Article in Journal/Newspaper sami Directory of Open Access Journals: DOAJ Articles Eros ENVELOPE(156.457,156.457,62.260,62.260) Keria: Studia Latina et Graeca 24 1 7 33 |
institution |
Open Polar |
collection |
Directory of Open Access Journals: DOAJ Articles |
op_collection_id |
ftdoajarticles |
language |
Greek English Latin Slovenian |
topic |
Eros fenomenologija pesniški žanri etika Heziod Teogonija Greek language and literature. Latin language and literature PA |
spellingShingle |
Eros fenomenologija pesniški žanri etika Heziod Teogonija Greek language and literature. Latin language and literature PA Brane Senegačnik Težave z erosom |
topic_facet |
Eros fenomenologija pesniški žanri etika Heziod Teogonija Greek language and literature. Latin language and literature PA |
description |
Eros sodi med »osnovne fenomene človeškega obstoja« (E. Fink) in presega območje literature, tudi njegova literarna fenomenologija pa je neobvladljivo široka. Članek v prvem delu skicira razmerje med predrefleksivno resničnostjo (Merleau-Ponty) erotičnih pojavov in njihovimi konceptualnimi in poetičnimi izrazi v literaturi arahajske in klasične dobe. Ti izrazi so močno odvisni od dinamike in oblike erotičnih izkušenj, od njihove religiozne in kulturne interpretacije (sem spada tudi vprašanje dvojnosti oziroma enotnosti Erosa in Afrodite in njunih kultov), pa tudi od žanrskih konvencij. V nadaljevanju so obravnavani trije primeri zelo različne in kompleksne etične tematizacije erosa/Erosa. Vloga Erosa v Teogoniji ni jasna: očitno pa je, da ni omejena na to, kar danes opredeljujemo kot biološki svet, temveč njegova kozmogonična moč sega tudi v anorgansko oziroma geološko realnost na eni in v kulturo na drugi strani. Eros v Sofoklovi Antigoni je poguben, kot je v tragediji običajno; v nasprotju s konvencionalnim prepričanjem, ki ga izrazi zbor, pa ni izvor krivičnega ravnanja, ampak vsaj v začetku presenetljivo deluje v svojskem soglasju z velikimi zakoni. Tudi vloga Afrodite v Sapfinem fragmentu 16 (Voigt) je bila deležna izredno različnih interpretacij: med sodobnimi, ki jo večinoma vrednotijo izrazito pozitivno, je najti tudi takšno, po kateri je erotično poželenje temelj nove (ženske) moralne subjektivitete; ne glede na utemeljenost in obranljivost takšna teza dokazuje izredno dinamičnost in kompleksnost erotičnega fenomena ne le v arhajski poeziji sami, temveč tudi in še bolj v njeni sodobni literarni in kulturološki kritiki. |
format |
Article in Journal/Newspaper |
author |
Brane Senegačnik |
author_facet |
Brane Senegačnik |
author_sort |
Brane Senegačnik |
title |
Težave z erosom |
title_short |
Težave z erosom |
title_full |
Težave z erosom |
title_fullStr |
Težave z erosom |
title_full_unstemmed |
Težave z erosom |
title_sort |
težave z erosom |
publisher |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) |
publishDate |
2022 |
url |
https://doi.org/10.4312/keria.24.1.7-33 https://doaj.org/article/1d7372d3244d4342b6b431dae70c0a04 |
long_lat |
ENVELOPE(156.457,156.457,62.260,62.260) |
geographic |
Eros |
geographic_facet |
Eros |
genre |
sami |
genre_facet |
sami |
op_source |
Keria: Studia Latina et Graeca, Vol 24, Iss 1 (2022) |
op_relation |
https://journals.uni-lj.si/keria/article/view/11946 https://doaj.org/toc/1580-0261 https://doaj.org/toc/2350-4234 doi:10.4312/keria.24.1.7-33 1580-0261 2350-4234 https://doaj.org/article/1d7372d3244d4342b6b431dae70c0a04 |
op_doi |
https://doi.org/10.4312/keria.24.1.7-33 |
container_title |
Keria: Studia Latina et Graeca |
container_volume |
24 |
container_issue |
1 |
container_start_page |
7 |
op_container_end_page |
33 |
_version_ |
1766185238409510912 |