000045
Л. УШШ ШШаШШтШШШ -- . - , ' т5?- -- £':. л.-г- Ј , ,. „ v „_. — 4ч-"„,- . -- , . , ft- - "-- - - '"-- i"' ") ar ви-ииа1надддде.у- .д.„ ,- - - 4tL.= . - . ,,- - - ,.-- . .л-- м с Jar!s:atS.tae - . . m№%3SjA ' MMSHItf i£feniak - -_- -" Ж "&qu...
| Language: | Ukrainian |
|---|---|
| Published: |
2010
|
| Subjects: | |
| Online Access: | https://arcabc.ca/islandora/object/au%3A281021 http://digicon.athabascau.ca/cdm/ref/collection/vilne/id/5181 |
| Summary: | Л. УШШ ШШаШШтШШШ -- . - , ' т5?- -- £':. л.-г- Ј , ,. „ v „_. — 4ч-"„,- . -- , . , ft- - "-- - - '"-- i"' ") ar ви-ииа1надддде.у- .д.„ ,- - - 4tL.= . - . ,,- - - ,.-- . .л-- м с Jar!s:atS.tae - . . m№%3SjA ' MMSHItf i£feniak - -_- -" Ж "" ' '"" ' ' " "' " ' ' ' '""" "' ' ' " " Jedlmfvo, 8. februara J 963. — STRAHA 5 Slov enska stran ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦►♦♦' MERILO NAsE DEMOKRATIcNOSTI Med 113 dnevniki, ki izhajajo na kanadskih lleh, je sest takih, ki niso pisani ne v angleJkem in ne v francoskem jeziku. Poleg tega poznamo se okrog 91 tednikov in imesecnikov, ki prav tako izhajajo za posamezne priseljeniJke in narodnostne skupine med nam! v 29 razlicnih jezikih. Tlsk [e dandanes nujna potreba. 2ivljenja brez njega i tii vet mogoie zamiJIjati. In kakor vidimo, tudi priseljenci ne mo-rej- o brez njega. Prav redke so skupine v pisanem kanadskem narodnostnem mozaiku, ki .nimajo tiska v fcvoji domac1 besedi. V prvi vrsti jih obvesZa o dogodkih v Inovi domovini, ohranja jim livo vez z rodno grudo, in $ svojo politiiino — kulturno usmerjenostjo jim kale pota iz ', danaJnjega v jutriJnji dan. Vsok list po svoje in v skladu s teznjami in hotenji svojih Zita-teF- fe v oz. naroifnikov in podpornikov. Kakor so pisani ljudje, ki jih vsak dan sre£ujemo v kana-dskih 1rajih, kakor se razlikujejo Injihovi jeziki ,in lege in na-vo- de — tako babilonsko se razlikuje tudi njihov tisk. Mavrica njihove kanadske ali nekanadske politicne barvitosti, na pri-mer, obsega prav vse odtenke od ultra desniitarskega do ultra leviifarskega. Vsaka posamezna ,skupina (in vsaka skupinica v skupini) isti jezik govorece lenote priseljencev dokazuje z last-ni- m tiskom svojo koristno ali nekoristno eksistenco in iivljenj-sfc- o ,silo ali memo?. S pisano besedo isi iJfe mesto v naJi sku-pnos- fi kanadskih narodov. Tako imenovani etniJni tisk je nav-seiadn- je tudi merilo zrelosti in demokratifnosti vseh teh nean-gleJk- ih in nefrancoskih sestavin kanadskega tnaroda. Glas demokraticne Kanade je mocan, fcakor se lahko pre-prifa- mo prav te dni, le pogleddmo na pritisk, ki 'so ga deleini starokopitni konservativci v parlamentu, z ;nuklearnim oroijem grczetf liberate! in po faiistifni preteklosti zgledujott se socijal-krediter- ji. Lep del te svoje .moil pa prejema demokratiina Ka-na- da prav iz vrst priseljencev, ki so povec'ini delavci in zato na-pred- ne miselnosti in socijalno cutec!, in iz njihovega vedno gla-snejie- ga in vedno bolj upoJtevanega tiska. Slovenci takega tiska tacas nimamo. Zdrulena slovenska reakcija se je dolga leta trudila, da si slovenskl livelj tukaj {a ne bi zgradil svojega idemokratic'nega tiska - iz preprostega rozloga, ker bi ji bil [nevaren in bi doloc'eneislovenske ultra de-snifars- ke (faJisticne) grupacije postavil preostalemu kanad-skem- u svetu na ogled brez njihove srameiljive spokorniJke prevteke. Demokratifni Slovenci v Kanadi pa svoj tisk potrebujemo in ga bomo tudi- - Jmeli. Tu smo, in to bomo s svojimi javnimi objavami tudi ponovno izkazali. Sramovali bi se, le bi povoj-n- i Kanadi ostala v ispominu zgolj rovtarska podoba ' naJega cloveka — priseljenca, kakor je zanjo tako bohotno in krifavo poskrbela zdrulena frnobela lemigracija. , Slovenska stran, ki jo danes tukaj ptnova uvajamo, naj bo trdeti temelj za naJe nadaljnje delo na tern podrotju. Izobli-ku- je in razJiri naj se y Skladu z JnaJimi potrebami. Predstavlja noj resniifno demokraticno merilo jnaJega zivljenja in nehanja tukoj, ponese naj v kanadsko javnost naJa inapredna gledanja, nose zahteve in naJo kritiko. Pomaga naj celoti in edinosti kanadskih demokratic'nih sil v boju za humanejio druibeno ureditev, 2a mir in prijateljstvo med maiimi dobrimi rojaki v novi domovini. Slovenci! Zberite te okrog naJega skupnega tfska. Naro ?tjte ga. Podpirajte ga. Sodelujte v njem z dopisi. Povejte v njem, kaj mislite in 2esa si ielite. Visoko in brez strahu dvi-gni- te v njem zastavo kanadske ,'demokracije. Konedcani z znosmmi m mah nirni dohodki se prav gotovo vpf{iojo od lasa do casa, za-k- oj nekl, in kljub vsemu svoje-m- u pflzadevanju, tako tezko 5ivijO in izhajajo. Clovek bi pri-coko- val da je v najbogatejli deleli na svetu vsakdo s stal-n- o zaposlitvijo zmoien zadovo-Ijiv- o iiveti brez resnih denar-ni- h preglavic. Po naj si veiina Kanadcanov Se toko pogosto zastavlja to vpfeionje, vseeno se zdi da Je nito naili odgovora. To namreJ kalejo s svojirni volilnicami v casv volitev. T© pa, da odgovora niso zla-hk- e odkrlli, ostane skrivnost na!e9d cosa, kajti vozel je ne-nevod- no fahlo zategnjen. Od Konfederacije dalje ni I-rr- veka Kanado na celu v Ottawi tlrvfih vlod kot konservativne Wi liberotne. Nobena teh starih stfank po nima prav nikaklne-Џ- а ooVkho do vsakdanjega НоЧа in poitenega dela, ka-kor Џ9 opravlja veSina drzav-tfono- v. Tevrstnemu dlu pode-ijvtej- o lepe bsed, spoitljivo pa te klonjojo v zgolj principu 2obfega podjetniitva. To po-mn- i, da njihova politika na-g-rofu- ie samo tiste ljudi, ki si nobolj veice grabijo zase, in Denar! Denar! Kdo ga ima? sicer vse, kar le more0 doseft, ne glede na posledice pri dru-gi- h. I Rezultat takSne politike e bil od nekdaj jasno na ogled. Pa feprav so stare stranke in nji-ho- vi pomagafi opravili imeni-te- n posel pri poneumljanju ja-vnos- ti. Dejstva govore slej ko prej razumljiv jezik, in vendor je ie vedno tezko prepricati ljudi, da bi pripoznali, kar vidijo sami. Na primer: kadar opozarja-m- o na to, da vecma naroda de-jans- ko ni delelna kanadskega bogastva, nam zagovorniki sta-rih strank dopovedujejo, c!es da je naiim ljudem na voljo, da lastujejo delnice v naii industri-j- i in se no ta nacm udelezijo u-stvarje- nega bogastva prav ta-ko kot lastniki sami. Pa to je docela neresnicno. Vecma na-Ji- h ljudi nikoli ne zasluii do-vo- lj, da bi mogla kupiti znaten del delnic. 2alostno djstvo je nodalje, da je po vseh teh letih, kar po-sluJa- mo pridige o vrlinoh kapi-talizm- a, komoj kateri Kanad-ca- n zmoien kupiti delmce. E-noindeve- tdeset odstotkov kana-dskih druzin in samostojnih po-sameznik-ov sploh ne poseduje prav nobenih delnic. KakJnih 4 1 odstotek lastuje delmce za Pearsonova Kako si razlagate, da se je Lester Pearson, ki e nekoc po-mag- al Kanadi do slovesa vodi-teljic- e v svetovmh prizadeva-nji- h za mir, iznenada obrnil in spreel politiko neublazljive nor-cavos- ti, ki skuJa spravifi Kana-d- o v nuklearni klub? Za to najdemo samo en od-gov- or — pritisk trgovcev s smrto! Prav isfi tovarnarji in finanfniki, ki se poganjajo za velikimi profiti v okviru oboro-zevaln- e tekme, so porabili svoj mogoeni vpliv na voditelju li-bera-lcev, da je oznanil to svojo posastno izdajo kanadskega ludstva. Zokaj pa so pritisnili na libe-ra !ce, ki vendor ne ko-ntroliraj-o vlade? Odgovor je jasen. Kon-servativci so bili ze vec" kot na pol obvezani sprejeti nukleamo orozje, toda dokler so se libe-ral- ci postavljali tej politiki po robu, je bila Diefenbakerjeva vlada vseeno primorana, da u-kre- pa z najveJjo previdnostjo. Liberalci bi morda utegnili zma-ga- ti na volitvah s politiko, ki odklanja nuklearno orozje za Kanado. Zdaj pa, ko so se li-beralci prodali proizvaialcem veter 25 temu CP). dolarjev; lastuje delnice v vrednosti od 1000—5000 dolarjev; 0.9 od 5000—10.000 dol.; 0.6 10.000—25.000 dol. vrednosti v delnicah, in 0.6 odst naJega prebivalstva se ponaJa z delnicami vrednimi kot 25.000 dolarjev. In zaradi zadnjih 2 odstot-kov ljudi v naJi dezeli stare partije Je vedno vladajo v Ka-nadi. preostalih odst. se prodaja neumnost, je iivljenje trdo, ker so liberalci vladi in da bo vse v redo, le volimo jtori-jev- ce — in narobe. Razlog za to, da so Kanad-can- i 1957 izvolili vlado, je bil ta, je tolikih letih liberalne vlade zdrsnila dezela s tracnic. Dol-go- vi in brezposelnost so se ve-ca- li in ekonomska se je u-stavlj- ala. so na vladi kon-servativci, se je nadaljevala prav ista pesem, in naJa bodo-cno- st je Je zadoliena. Obupna financna kriza, ki jo je bil prisiljen oznaniti Diefenbaker kmalu po svoji izvolitvi lanskega junija, je jasen znak o zavoieni poti brez popravka. Program Jtednje, ki so ga upeljali kot zdravilo, lahko vodi v norcavost municie, lahko konservativci sledijo isto pot z manjSim poli-ticni- m rizikom in s pomocjo znatnih prispevkov, ki se bodo prav gotovo zakotalili na nji-hov- o pot. Mogoeni vpliv trgovcev s smrtjo je postajal bolj in bolj viden od konca druge svefovne vojne dalje. Javnost se je tega morala zavedefi, ko je nemJki kralj orozja A. Krupp, obsojen kot zlo6nec, ne samo pomiloKen, marvel mu je bil povrnjen tudi njegov in-dusfrij- ski imperij. Danes je e-d- en izmed sestih najbogatej-ii- h figur na svetu. Ne potrebujemo bistre glave, da vidimo, kako delujejo isfe stiskalnice, ki so obdelale vo ditelje kanadskih liberalcev in konservativcev, na predse-dnik- u Kennedyju. Novi budzet ZDA je predvidel 55 bilijonov dolarjev za tako imenovano o-bram- bo. In to ob casu, ko so okoli&ne za dogovor o miru in razorozitvi ugodnejie in mnogo bolj zazelene kot kdaj koli prej. - The Commonwealth, Regina KREPKA PRIMERJAVA "Evropa, zasnovana na fran-cosko-nemJ- ki osi bo prav tako kratkotrajnega zivljenja, kot je predvojna Evropa italijan-sko-nemJk- e o$. General de Gaulle si poskuJa pridobiti na-klonjen- ost diktatorjev iz Spani-j- e in iz Portugalske,- - in vendor je celotno francosko delavsko gibanje — socialisti, radikali, mocna KomunistiJna sfranka — proti Francu in proti Salazarju.' — New York Times Za slovenske bralce bodo tukaj zbrani zanimivi seslavki o ka-nadskih krajih in ljudeh, repor taie od vsepovsod, pa tudi re-snic- nih dogodb iz priseljeniJ-keg-a zivljenja ne bo manjkalo. veJje teiave v obliki povecane brezposelnosti. Medtem ko se kanadsko na-ravn- o bogastvo prodaja po raz-prodajn- ih cenah tujim investor-je- m in je gospodarska bodoJ-nos- t povprecnega Kanadcana vse bolj negotova, pa se 'big business' bogati in Je grabi naprej. 1961 so bili korporacij-sk- i profiti za 5 odstotkov veJji od tistih iz leta 1960. V zdravi druibeni ureditvi bi naj to po-meni- lo ve!jo prosperiteto za vsakogar. Vodilo noj bi k zni-iani- m cenam, k povecanju mo-inos- ti za zaposlitev in k viJje-m- u livljenjskemu standardu za slehernega izmed Name-st- o vsega tega pa delezni ZAVAROVAN PRED MRAZOM- .- Tulefi in mraz stopinj pod niilo prebivalcu Winnipega ne more do iivega, nosi dva para nauJnikov, enega si je poveznil fez nos, (Foto manj kot 1000 2.6 odst. odst. odst. vec" Vecini 98 pa da na najle-pJe- m le leta konser-vativn- o da po rast Kar bolj premijer John bila samo Je brz bil vojni tudi bila kar leta nas. smo PISMO IZ DOMACIH Zdaj, ko takorekoC Se stojl-m- o na pragu novega leta nam pogled kar nehote Se uhaja nazaj. Vse, kar nam Je prine-sl- o dobrega In slabega, nam Je Se blizu. Bllzu nam Je tisto, kar je prineslo nam samlm, in tisto, kar je prineslo nasi de-ze- li. Pri tern, kar je prineslo lani novega nasi dezeli, se ma-le ustavlmo in pokramljajmo. Mnogo vas Je na tujem s Pri-mors- ke doma. Nekaterl od skalovitega Krasa, drugi s sonCne GoriSke, nekateri s Tolminskega all od Idrlje pa Se iz drugih kotlCkov tiste stranl naSe deiele — ki Jl pra-vlm- o Prlmorska. Pa vam bom natresla nekaj novic iz ter krajev. Naprej se ustavlmo v Novi Gorlci, enem naSih najmlaj-Sl- h mest. Spet se Je lant po-lepS- ala, marslkaj Je spet prl- - doblla: nove ceste, kanallza- - cijo, razsvetljavo po ulicah. nove vellke stanovanjske hl- - Se. In Se nekaj. Nedavno Je bil dograjen nov zdravstvenl dom, ki Je na zunaj in znotraj tak, da Je lahko preblvalcem v ponos. Z njlm so tudi zares vellko pridobili, saj se Je mo-rala prav zdravstvena sluzba v Novi Goricl boritl s Stevilnl-m- i tezavaml. Nlso lmell ne ustreznlh prostorov, nlti opre-m- e, kar Je delo hudo ovlralo. Vse to bo zdaj odpadlo. Pri gradnjl zdravstvenega doma, ki Je veljal z opremo sto pet-des- et milljonov dinarjev, so precej pomagale tudi domace gospodarske ustanove. Ta po-m- oc Jim bo pae dobro povr-nje- na z obrestml. Saj bo s Za dobro voljo VPLIV REKLAME 2ena vpeljanega televizijske-g- a napovedalca je spravila svoiega malega sina v poste-(- 0 in mu rekla: i 7rin nn Pnnnia vmlt if- - 0 mohtvico." Oh, moj Bog," zabrbla fan- - tek, obdari, prosim, namico in ateka z blagoslovom in daj nam danes naJ pofasi peJeni, kakor v pec"! sveli, vitaminsko bogati kruh." Deklica se povrne domov iz nedeljske Jole z ilustrirano raz-gledni- co v roki. "Kaj pa imaJ tute, sreek?" jo vpraJa ole. "NiJ posebnega," odgovori deklic". "Samo oglas za nebe-sa"- . PODVOJENA SRAME2LJIVOST "Placa je vaJa zasebna stvar," pouc"i delodajalec nove-ga usluzbenca," in zato niko-mu- r ne smete zaupati njenega zneska." "Mi Je na misel ne pride, da bi o njej komu govoril," se o-dr- eze usluibenec" Saj se je prav tako sramujem kakor vi." pomanjkanja, vedno vecfjo brez-poselnosti in v prvi vrsti pono-vneg- a viJanja iivljenjskih stro-Jko- vl Ko bi potrebovali Je kaj dru-gega za dokaz kompletne.pod-loinost- i Diefenbakerjee vlade velikemu podjetniJtvu, bi se sklicevali na nedavno imenova-nj- e M. Wallace McCutcheona v federalno vlado. McCutcheon je desna roka E. P. Taylorja, naj-bogatejJe- ga industrijskega 'tycoona' v Kanadi. Na dlani je, da sluli takole imenovanje sa-mo kot nadaljnja podpora veli-kemu podjetniJtvu, ki na vse naSne poskuJa ohraniti svoje pridobitve, kar dejansko pome-ni- , da naj javnost Je nodalje trpi Jkodljive posledice slabe-ga gospodarjenja. DANES — MALO PO PRIMORSKI tern, da je zdaj omogocena nitre j 5a in bolj ucinkovita zdravniSka intervenclja, mno-go storj enega za IzboljSanJe zdravstvenega stanja prebl-valce- v in bo tudi manj lzos-tank- ov zaradi boleznl, kar so bo tudi pri delu poznalo. In kaj imajo v Novi Gorici za letos v nacrtu? V gospo-darsk- ih podjetjlh pravijo, da bodo za 19 odstotkov zviSala proizvodnje. Med ukrepi za nadaljnjo rast mesta Je za le-tos predvidena predvsem gradnja stanovanjskih his in ureditev potrebnih trgovskih lokalov. Tudi Sol Se manjka. V nacrtu imajo gradnjo dveh osemletk. Eno bodo zgradill v Dobrovem v Brdlh, drugo pa v Sempetru. Ce ne obeh, vsaj eno bodo zaceli gradltl Se te pomlad in Jo bodo letos tudi dogradlll. Kaj pa v AjdovScinl? NaJ-pomembne- jSa pridobitev zad-nje- ga obdobja obcine v AJdov- - Sclni Je nova predilnlca, ki Je zaposlila vellko ljudi iz tega kraja in okollce. Izgradnja predilnlce je veljala eno mill-Jard- o in tri sto Sesteset mill-jonov dinarjev. Gradnjo so flnancirala razna podjetja tekstilne Industrie. Predllnl-c- o nameravajo Se povecati in jo v prihodnjlh letih izpreme-ni- ti v velik tekstllni kombi-na- t. Tega so obcanl seveda zelo vesell, saj bodo imell de-lo doma. Tudi ostala domaCa podjetja so lanl lepo napredo-val- a. Zlasti lep napredek Je doseglo Lesno industrijsko podjetje, podjetje za predela-v- o sadja Fructal, dalje MUno-te- st in kovinsko podjetje. Da bi podjetja dosegla Se vecjl delovni uCinek in bi lahko za-pos- lili Se vec delavcev, bodo letos uvedll v nekaterih Se tretjo izmeno. Tolminci so hudo ponosnl na svoj Avtoelektro. Tudi u-pravl- ceno. Lanl Je to podjetje zacelo uporabljati novo tunel-sk- o pec, ki Je ena redkih v dr- - zavl. S to pecjo si Je podjetje ustvarilo pogoje za lzdelavo vlsokokvalltetnih keramlCnih izdelkov, po katerlh zelo pov- - praSujeJo. Delovni kolektlv si gradl tudi nov tovarniSki od- - delek na Poljublnskem polju. V gradnjo in opremo so vlozl-1- 1 nad dvesto milljonov dinar KRAJEV jev, kar se jim bo pa dobro obrestovalo, saj racunajo, da se bo proizvodnja tega podje tja od lansklh 120 milljonov letos povzpela na 280 milljo-nov dinarjev. Za izdelke Je med kupci veliko zanlmanja. 2e prednaroCila lani so bila v vrednosti 24 milljonov dinar jev. Tudi tovarna mleCnega sla-dkor- ja, ki Je lani zacela obra-tova- ti, ima lepe pogoje za na-predek. V svoj em letoSnJem nacrtu pa imajo Tolminci Se marslkaj. Predvsem mislljo na gradnjo novih prostorov to-var- ne za izdelavo igel v Ko-barl- du. Za gradnjo in opremo bodo investlrall dvesto milljo-nov dinarjev. Tako bo tudi ta tovarna imela vse pogoje, da se bo s svojimi izdelkl lahko polno uveljavlla ne samo do-ma, temvec tudi na tujem tr-zlS- cu. Tolmlnska obcina bo tudi ostalim podjetjem pred vsem kovinske stroke, letos nudlla vso pomoc pri nada-ljenje- m razvoju. Kaj pa Idrlja? Tu najbolje poznamo rudnik zlvega sreb-r- a. Saj .ta Je znan po vsem svetu. Star Je ta rudnik In naprave so bile izrabljene. S tern, da je dobil novo pec, so bill ustvarjenl pogojl, da za skoraj cetrtlno poveCa prolz-vodnj- o. Tudi elektrotehniSko podjetje ETA v Cerknem ima pred seboj lepe perspektive. S solldnlm delom si Je ustvari lo dobre pogoje za razvoj In napredek. Ko se bo letos elek-trogospodar- ska Sola presellla v Novo Gorico, bo podjetje ETA v teh novih prostorih So-le zacelo delatl na tekolem traku. Zaposllll bodo lahko Se ve6 delavcev In ETA bo v kra-tke- m lahko med najpomem-bneJSi- mi podjetjl na GoriS-ke- n. Iz male obrtnlSke delav-nic- e se je zelo lepo razvilo tu-di podjetje Simpleks, ki zdaj Sola svoje delavce v tovarnl Iskra v Kranju. V kratkem bodo zaceli lzdelovatl kolekto-rj- e. Tako smo cisto na kratko povasovall v Novi Gorici, AJ- - dovSClnl, na Tolmlnskem In Idrijl. Danes smo spregovorlll predvsem o gospodarskem na predku, prihodnjic pride pa kaj drugega na vrsto. Inan Slokan B E L E 2 I M O : NA PRAVI POTI RimskokatohJki duhovnik Janez Кораб, ki delue ta £ai v Novem Torontu, se je predstavil JirJi slovenski avnosti tukaj in drugje po Kanadi bolj kot glasen podpornik skrajnih desni carskih politikantov v dolofenem krogu slovenske emigracije z gnilimi korenikami iz vojnega casa. Dobro se Je spominamo njegovih tosmernih objav v raznoraznem tisku in tudi v kana-dskem meseJniku "Boija beseda ". Prav ta revija, ki je bito v njej, kakor vemo, svoj cas nemalo politic"ne navlake, nas v svo-ji februarski Jtevilki prijetno presenea. V njej piJe omenjenil gospod precej drugaie, kakor pa smo bili nekoJ — in tega Je ni tako dolgo! — ie zdolgoJaseno navajeni fitati in razu-me- ti njegovo pisanje — s podroJij izven njegovih poklicnih verikih dolSnosti, kakopak. In kaj iitamo: "Imeti . . . moramo iivo pred o2mi, da so narodne zupnije ustanovljene zaradi duJ in zaradi vere, ki se jim oznanja in ohranja v jeziku in na nafln, kateri jim je do-ma- c" in privlaJen. NIKAKOR PA NISO NARODNE 2UPNIJE PO-KLICA- NE, DA BI VODILE KAKA NARODNO-POLITICN- A GIBA-NJ- A SVOJIH 2UPUANOV. VSE TO MORA OSTATI ZLASTI V KANADI IN V ZDRU2ENIH DR2AVAH IZVEN OBMOCJA NAROD-NI- H 2UPNIJ. DU5NI PASTIRJI NARODNIH 2UPNIJ, KI BI SE SPU5CALI NA TA PODROCJA IN BI HOTELI, DA NARODNE 2U-PNIJ- E MORAJO IMETI TUDI NA TEH PODROCJIH PRVO IN GLAVNO BESEDO, BI LAHKO VERSKEMU 2IVIJENJU IN DUSAM SVOJIH ROJAKOV VEC SKODILI KAKOR KORISTILI." (Stran 50 podcVtali mi — ur.) Lepo, res lepo. Te besede steer ne bodo izbrisale tistih smeJnth poJiticnih nastopov slovenskega klera med nami iz zadnjih let, pricaje pa vsoj o tern, da se vsaj pisec citiranega oaWika hoie? no-l- ei odpoveduje svojih spodrsljajev z nereligijoznego podreajet in obJjvbJja za prihodnost resnejJo drzo. Ce je temu res tako, potem ne kale drugaie, ko 6a mu njegovi poklicni kolegi na tej novi poti navduJeno sledijo. , rI |
|---|